Tako. Sedimo na vlaku. Kopaonik je za nami, tudi Beograd se počasi a vztrajno oddaluje. V vagonu vlada čudna spokojnost, otroci z zamišljenimi pogledi vsak v svojem svetu opazujejo mimo oken bežeče podobe in oddaljeno, bolj jasno izrisano pokrajino. V resnici strmijo nekam v prazno, in se jim v glavah, tako kot meni, rišejo čisto druge slike. Slike, ki so jih devet dni slikali s pomočjo starih, predvsem pa novih prijateljev in slike, ki so jih prijateljem pomagali naslikati sami. Kdove, kakšne zgodbe se sedaj odvijajo v njihovih glavah. Verjamem, da so tudi njihove, tako, kot moje, izrazito barvite, polne vtisov, ki sproti izpodrivajo drug drugega in jih kar ne zmanjka. Na nekaterih slikah so nejasni obrisi, bežne podobe, spet druge imajo jasne, zelo močne in poudarjene linije. Tudi učitelji smo tokrat bolj redkobesedni. Zadovoljno se muzamo in vsak pri sebi zbiramo vtise, tu in tam kakšnega delimo s kolegom. Ena izmed učenk, kot jaz, zliva vtise na papir. Dejansko na papir. Ona to počne še analogno. :) Ob pogledu na fanta, ki sedi dva sedeža pred mano in ne skriva otožnega pogleda, ker ve, da jaz dobro vem, zakaj njegovo srce trenutno ni tako zelo razigrano, kot je bilo pretekli teden, se še meni skoraj utrne solza. Spodbudno mu pomežiknem. Nazaj dobim kisel, a hvaležen nasmeh. Tudi meni ni najlažje pri srcu, pa vendar se mi od zadovoljstva kar samo od sebe smeji. V slabih desetih dneh svojim učencem nisem bil zgolj učitelj. Bil sem njihov vodič, starš, policist... Predvsem pa sem bil njihov prijatelj. Zares, počutil sem se kot njihov čisto pravi prijatelj. Otroke, ki jih videvam dnevno, sem spoznal še v malo drugačni luči. In oni mene. Žarnico šolskega hodnika smo vsaj za kratek čas zamenjali za sijalko, ki nam je osvetlila marsikaj novega. In nikoli ne bo ugasnila. Toliko pozitivne energije, ki so mi jo dali otroci v teh naših podaljšanih počitnicah, bo zadostovalo kar za nekaj časa! Z največjim zadovoljstvom sem opazoval, kako se tkejo nova prijateljstva, pletejo simpatije. Učenci iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Bolgarije, Srbije in Slovenije so pokazali neverjetno složnost in dan za dnem brisali meddržavne meje, predvsem tiste v naših glavah. Neki dan so bile zanje na sporedu t. i. "Igre brez meja". Kar se mene tiče, je bil celoten Zimski festival na Kopaoniku ena sama igra BREZ MEJA! Naravnost čudovito! Klara, Pia, David, Domen, Matjaž in učenci iz OŠ Livada, se vidimo naslednji teden v šolskih klopeh. Jaz bom za katedrom. Prosim, naj luč s Kopaonika ostane prižgana. ;) Brezovčanom pa en prisrčen pozdrav, upam, da se čim prej srečamo na kakšni medšolski prireditvi. Verjamem, da bomo imeli veliiiiiiiiiiike težave, če bo prireditev tekmovalnega značaja... :) Učitelj Simon
sobota, 27. februar 2016
9. DAN, NEDELJA, 27.2.2016
3. DAN, NEDELJA, 21.2.2016
3. DAN, NEDELJA, 21.2.2016
Nedeljo smo začeli ob 7:30. Oblečeni v trenerke smo hiteli
na jutranjo telovadbo. Z udeležbo na aktivnosti smo prinesli svoji skupini
točke, potrebne za zmago. Zagreti in ogreti smo se odpravili na zajtrk. V vrsti
smo čakali zelooo dolgo, udeležencev festivala je namreč 158 učencev. Po
zajtrku smo imeli odmor in nato sprehod po okolici. Malo smo hodili po blatu, a
veliko po soncu. Ponovno je sledil odmor, med katerim smo se spoznali z drugimi
udeleženci. Po odmoru smo imeli svečano otvoritev 18. Mednarodnega zimskega
športnega festivala. Potekala je na velikem igrišču za košarko. Tam smo se
razdelili v skupine in se igrali razne tekmovalne igre. Ob 13:30 smo imeli
kosilo. Jedli smo krompir, piščančje bedro in ne preveč zaželeno kuhano korenje.
Spet smo imeli odmor. Večina nas je sedelo v foteljih pri vhodu v hotela in
viseli na telefonih. Sledila je odbojka
na snegu, brez snega. V ekipi nas je bilo šestnajst. Naša ekipa je enkrat
zmagala in enkrat zgubila. Naslednja aktivnost se je začela on 17h. V 'game
room' smo metali pikado, rekord (102 točki) je postavila učenka iz OŠ Brezovica.
Kasneje smo imeli večerjo. Čudilo me je, da smo spet jedli kuhano korenje. Po večerji
smo imeli odmor do večernega programa v diskoteki. Tema žura so bile nore frizure.
Imeli smo zelo različne in nore pričeske. Odlično kito je imel tudi gospod
Simon. V sobe smo šli nekaj pred enajsto zvečer.
Klara
8. DAN, PETEK, 26.2.2016
Petek. Dan, ki se ga nobeden od nas ni veselil. Morali smo
se posloviti od svojih prijateljev, prijateljic, na katere smo se kar
precej navezali. Ko smo pakirali, so punce iz Dimitrovgrada prišle v
našo sobo. To je bilo prvič ko smo se objeli, potočili kakšno solzo
žalosti. Prtljago smo nesli k recepiji. Ko je pripeljal njihov avtobus
smo se poslovili že drugič. Nato sva s Matjažem puncam pomagala prinesti
prtljago do avtobusa. Sledilo je še tretje slovo. Bilo je najhuje, saj
smo se vsi zavedali, da se najverjetneje ne bomo nikoli več videli. Tudi
meni in Matjažu je v oko stopila solza, saj so bile punce res face in
smo skupaj preživeli kar nekaj čudovitega časa. Ko je njihov avtobus
odpeljal, smo imeli se kakšno uro časa, ki smo ga izkoristili za
druženje z puncami iz Sokola. Ob 11ih smo se vsedli na bus in odpeljali.
Na poti proti Beogradu sem sedel z Matjažem. Pogovarjala sva se o
stvareh, ki sva jih zamudila, zafrknila na festivalu. Iskreno povedano
sva nabrala kar nekaj stvari, ki bi jih naredila drugače. Sokolke so šle
z nami do Beograda, kjer smo se od njih poslovili. Tudi to slovo ni
bilo kaj dosti lažje, razlika je bila le ta, da smo se tokrat poslovili
od treh namesto sedmih punc. Nato smo se odpravili v našo Villo Forever,
kjer smo prespali noč. Pred tem smo šli se na čevapčiče in Kalemegdan.
Tudi sami smo se nekaj Srbkinjam kar precej dopadli, saj so ves čas
hodile za nami in hihitale. Sedaj, po prespani noči se zavedamo, koliko
so nam pomenili vsi prijatelji in prijateljice, ki smo jih tam spoznali.
Spomnili se jih bomo za vedno, za vedno nasmejane, prijazne in zabavne.
Matjaž & Domen
petek, 26. februar 2016
7. DAN, ČETRTEK, 25.2.2016
Začel se je sedmi dan. Današnja jutranja telovadba je bila od prejšnjih nekoliko drugačna. Potekala je tako, da smo naredili skupine po mestih in izžrebali listke na katerih so bile navedene različne vaje. Sledil je pohod ki je bil daljši od prejšnega in iz končne točke smo lahko videli mejo s Kosovom. Čas med hojo smo si krajšali s petjem in poslušanjem glasbe. Bili smo tako dobri, da smo postali prave zvezde. Ko smo se vrnili v hotel smo se pomerili še v preciznosti. Pod vodstvom animatorjev smo se pomerili v različnih športih. Po kosilu smo se učili različnih vrst srbskih plesov. Pred večerjo smo si ogledali še film Peter Pan. Ker sem ga gledal prvič se mi je zdel zanimiv. Nekaterim pa je bil film nezanimiv in so se odločili da ga ne bojo gledali oz. bodo zaspali. Po večerji smo nekateri spakirali stvari ki jih v nasledjih dneh ne bomo več potrebovali ker se vračamo domov. Ker je bil to naš zadnji večer na Kopaoniku so nam animatorji podelili diplome za sodelovanje. Sledil je še ples do poznih večernih ur ki smo ga vsi zapustili s kamnom v srcu.
Začel se je sedmi dan. Današnja jutranja telovadba je bila od prejšnjih nekoliko drugačna. Potekala je tako, da smo naredili skupine po mestih in izžrebali listke na katerih so bile navedene različne vaje. Sledil je pohod ki je bil daljši od prejšnega in iz končne točke smo lahko videli mejo s Kosovom. Čas med hojo smo si krajšali s petjem in poslušanjem glasbe. Bili smo tako dobri, da smo postali prave zvezde. Ko smo se vrnili v hotel smo se pomerili še v preciznosti. Pod vodstvom animatorjev smo se pomerili v različnih športih. Po kosilu smo se učili različnih vrst srbskih plesov. Pred večerjo smo si ogledali še film Peter Pan. Ker sem ga gledal prvič se mi je zdel zanimiv. Nekaterim pa je bil film nezanimiv in so se odločili da ga ne bojo gledali oz. bodo zaspali. Po večerji smo nekateri spakirali stvari ki jih v nasledjih dneh ne bomo več potrebovali ker se vračamo domov. Ker je bil to naš zadnji večer na Kopaoniku so nam animatorji podelili diplome za sodelovanje. Sledil je še ples do poznih večernih ur ki smo ga vsi zapustili s kamnom v srcu.
Matjaž
Klara
Dan se je začel zelo dobro, že s sanjami. Dvakrat so me
budili in dvakrat sem zaspala nazaj. Šele ob tretjem bujenju sem se zbudila in
pustila snežno pravljico v sanjah. Kmalu bi zamudila na jutranji program-
pozdrav soncu. Zunaj je sonce močno sijalo in preganjalo sneg, ki je zapadel
včeraj in ponoči. Sneg je bil takoj v naših rokah in na drugih bundah. Ogrevali
smo se v parih. Ko smo se po telovadbi vpisali, smo odšli na zajtrk. V vrsti
smo se gnetli kot sardine v konzervi. Ko sem končno prišla s polnim krožnikom
hrane za mizo, so drugi že odhajali. Po zajtrku smo igrali enko. Med igro smo
se zafrkavali, smejali in pogovarjali o različnih stvareh. Sledil je daljši
sprehod (šetnja). Snega ni bilo več na spregled, razen na vrhu Kopaonika. Pihal
je mrzel veter, ušesa smo imeli rdeča kot radarji. Na cilju so fantje pokazali
svoj pevski talent. Ob spremljavi so pod vodstvom Domna 'zapeli' nekaj
slovenskih pesmi, ki so nas spremljale vse nazaj do hotela. Potem smo se nekateri
naselili na postelje v naši sobi z namenom, da bi igrali enko. To pa nam ni
uspelo, imeli smo zanimivejše delo. Ob 12h smo šli na igrišče na igre brez meja.
Z našo skupino- Vijolice- smo najprej igrali odbojko, kasneje nogomet, kjer sem
profesionalno zgrešila gol. Potem smo igrali rokomet, kjer mi je šlo za
spremembo boljše, nato košarko in še met frizbija skozi obroč. Sledilo je
kosilo (ručak), nato pa smo se spet zleknili v naši sobi. Igrali smo enko in
imeli spalni krožek, spalni krožek brez mene, seveda. Ob 15h smo v dvorani
plesali kola. Potem sem končno imela malo časa za snapchat. Ob 17h pa so v
dvorani predvajali film Peter Pan. Nekje na polovici filma smo odšli na slastno
večerjo. Nekateri fantje so bili spet biološki odpadki, saj nekatera dekleta ne
pojejo vsega. Potem smo spet imeli odmor, trajal je do večernega programa. V
diskoteki smo dobili diplome in izvedeli lestvico rezultatov. SLOVENIJA JE
ZMAGALAAAAAAAA! Skupina Limuni je osvojila 1. mesto, skupina Vijolice je na 3.
mestu in skupina Hot and spicey ja pa zasedla 6. mesto od štirinajstih. Do
nekaj čez polnoč smo plesali in uživali v disku, nato pa smo šli v sobe ter nadaljevali
naše dobre sanje.
četrtek, 25. februar 2016
6. DAN, SREDA, 24.2.2016
V sredo, 24. februarja smo dan spet začeli zelo zgodaj. Že ob osmih smo imeli t.i. pozdrav soncu, ker pa je zunaj 'lilo kot iz škafa' smo ga imeli v pritličju, kjer ni bilo niti sledi o sončni svetlobi. Po končani telovadbi smo imeli samopostrežni zajtrk. Sledil je zelo dolg odmor, katerega smo porabili za igranje enke. Zelo smo se zabavali. Nato, ker je še vedno padal dež, smo odšli v pritličje v eno izmed sob kjer smo dobili navodila za aktivnost, pri kateri smo preverjali naše motorične sposobnosti. Nekatere smo zelo težko opravili. Ker smo bili zeloooo počasniii smo po tej aktivnosti šli takoj na kosilo. Spet je sledil dolg odmor med katerim smo igrali enko. Odšli smo na aerobiko. Spet v pritličje pa čeprav zunaj ni več padal dež. Ko smo se ogreli smo šli na nogometno igrišče kjer smo vlekli vrv. Po dolgem času je spet začelo snežiti ampak na žalost ne za dolgo. Razdelili smo se v štiri enakovredne mešane ekipe, ki smo tekmovale med sabo. Na koncu smo se pomerili še fantje proti puncam in ker smo punce zmagale prvo igro, fantje pa drugo smo bili izenačeni. Za zaključek so se pomerili učitelji proti organizatorjem, ki so bili poraženi. Šli smo na likovno delavnico, kjer smo se razvrstili v skupine glede na državo v kateri živimo in jo predstavili z izbrano sliko in sestaviti smo morali verz (s Triglava sišli, na Kopaonik prišli; Brezovica, Preserje, Livada, Srbija ima nas rada). Lačni smo odšli na večerjo kjer smo dobili pico in jogurt, ki se nepričakovano skladata. Prinesli so nam še zelo sladko sladico imenovano Tulumba, ki je mešanica med princesko in baklavo. Imeli smo prosti čas, ki smo ga SPET izkoristili za igranje enke. Morali pa smo se tudi pripraviti na večerni program za katerega smo se morali našemiti. Najprej smo hoteli biti minioni pa nam je zmanjkalo rumenih vrečk za smeti. Tako da žal nismo bili to vsi. Fantje so se odločili da bodo šejki, punce pa smo bile zaspani norci. Potem ko smo se vsi pokazali naše maske smo imeli ples. Ko smo pozno zvečer prišli v svoje sobe je bilo zunaj že toliko snega, da trava ni bila več čisto zelena.
Matjaž
V sredo, 24. februarja smo dan spet začeli zelo zgodaj. Že ob osmih smo imeli t.i. pozdrav soncu, ker pa je zunaj 'lilo kot iz škafa' smo ga imeli v pritličju, kjer ni bilo niti sledi o sončni svetlobi. Po končani telovadbi smo imeli samopostrežni zajtrk. Sledil je zelo dolg odmor, katerega smo porabili za igranje enke. Zelo smo se zabavali. Nato, ker je še vedno padal dež, smo odšli v pritličje v eno izmed sob kjer smo dobili navodila za aktivnost, pri kateri smo preverjali naše motorične sposobnosti. Nekatere smo zelo težko opravili. Ker smo bili zeloooo počasniii smo po tej aktivnosti šli takoj na kosilo. Spet je sledil dolg odmor med katerim smo igrali enko. Odšli smo na aerobiko. Spet v pritličje pa čeprav zunaj ni več padal dež. Ko smo se ogreli smo šli na nogometno igrišče kjer smo vlekli vrv. Po dolgem času je spet začelo snežiti ampak na žalost ne za dolgo. Razdelili smo se v štiri enakovredne mešane ekipe, ki smo tekmovale med sabo. Na koncu smo se pomerili še fantje proti puncam in ker smo punce zmagale prvo igro, fantje pa drugo smo bili izenačeni. Za zaključek so se pomerili učitelji proti organizatorjem, ki so bili poraženi. Šli smo na likovno delavnico, kjer smo se razvrstili v skupine glede na državo v kateri živimo in jo predstavili z izbrano sliko in sestaviti smo morali verz (s Triglava sišli, na Kopaonik prišli; Brezovica, Preserje, Livada, Srbija ima nas rada). Lačni smo odšli na večerjo kjer smo dobili pico in jogurt, ki se nepričakovano skladata. Prinesli so nam še zelo sladko sladico imenovano Tulumba, ki je mešanica med princesko in baklavo. Imeli smo prosti čas, ki smo ga SPET izkoristili za igranje enke. Morali pa smo se tudi pripraviti na večerni program za katerega smo se morali našemiti. Najprej smo hoteli biti minioni pa nam je zmanjkalo rumenih vrečk za smeti. Tako da žal nismo bili to vsi. Fantje so se odločili da bodo šejki, punce pa smo bile zaspani norci. Potem ko smo se vsi pokazali naše maske smo imeli ples. Ko smo pozno zvečer prišli v svoje sobe je bilo zunaj že toliko snega, da trava ni bila več čisto zelena.
Matjaž
torek, 23. februar 2016
Peti dan se je začel že kar pestro, ko smo izvedeli kaj nas čaka. Najprej smo odšli na jutranje razgibavanje kjer smo naredili nekaj vaj in kot se spodobi za moško družbo smo gledali punce, ko so delale predklon. Nato pa smo odšli na zelo željen zajtrk kjer smo znova gledali punce in se pogovarjali komu je katera všeč. Po zajtrku smo v prostem času igrali družabne igre. Naš prijatelj Šiši ( iz OŠ Livade) se je zgubil v hotelu ko je iskal sobo od punc. Na programu dejavnosti smo imeli oreintacijski pohod. Potekal je v okolici hotela. Ko smo prejeli navodila kaj moramo pri posamezni postaji narediti, smo se po skupinah v 5 minutnem razmaku odpravili na pot. Na začetku smo vsi tekli do prve postaje in tam opravili vse kar je bilo navedeno. Pot je proti koncu postala zahtevnejša zato nekateri v skupini niso mogli nadaljevati poti. Ker nismo hoteli zapravljati dragocenih sekund za počitek smo se v hipu odločili da kdor ne more naprej, da ga nesemo do cilja. Ko smo prispeli do zadnje postaje smo se pofočkali, da so animatorji zabeležili naš rezultat. Ker je bil že čas večerje smo nemudoma odšli v jedilnico. Po večerji smo imeli na programu še večerni program "golden gate" kjer smo zbirali katere pesmi so nam všeč in na njih plesali. Nekatere pesmi so nam bile tuje in nismo na njih plesali razen če so bile prisotne punce. Kasneje smo odplesali še par poljubnih pesmi in ker je bila ura že precej pozna smo se odpravili spat.
Matjaž
4. DAN, PONEDELJEK, 22.2.2016
Četrti dan se je začel. Jutranja telovadba se je začela 7:30. Nekaj nas je iz postelje vstalo šele eno minuto pred začetkom, zato smo morali zelo pohiteti. Malce sem se ustrašil ker bi škodil svoji ekipi, če bi zamudil. Zajtrk smo imeli ob različnih časih, glede na to ali smučamo ali ne. Smučarjem smo se pridružili še ostali Slovenci. Jaz sem bil v skupini, ki si je ogledala turistični center na Kopaoniku. Tako sem se odločil, ker sem prejšnji dan imel bolečine v kolenu, seveda pa nisem želel tvegati poškodbe. Učiteljica nam je razkazala center, nato pa smo se lahko razgledali še sami. Kupil sem si spominek, kozarec. Med kosilom, ki smo ga imeli v hotelu smo se zelo zabavali, saj je imel Darko nekaj zelo duhovitih izjav, pa se Šišija (učenec iz Livade) smo zafrknili tako, da pokrovčka Soli nismo privili. Vsi vemo kaj je sledilo, tisti ki pa ne, vprašajte svojega soseda. Ob 4ih smo imeli športno aktivnost, nogomet z veliko žogo. Pravzaprav je bilo kar zabavno, a sodniki so bili občutno na strani deklet. Ker sem večino časa stal v golu in se zabaval z ostalimi fanti, ne vem kdo je zmagal. Pred večerjo smo si ogledali film Jaz baraba 2, a smo ga predčasno prekinili zaradi lakote. Za večerno zabavo smo morali pripraviti točko. Prva pesem, ki smo jo zapeli je bila Dodji na morski greben. Za drugo, Thunderstruck, skupine AC/DC, pa smo si izbrali vsak svojega člana skupine in ga posnemali. Jaz sem bil pevec Brian Johnson. Če voditelj mojega imena ne bi zamenjal za David, bi brez dvoma požel največji aplavz. Nato je sledila še ena čarovniska točka. Lahko smo odplesali še na nekaj pesmi, potem pa smo morali spat.
Domen
V ponedeljek smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali na smučišče Kopaonik. Bili smo polni navdušenja. Vreme je bilo sončno in morda kar malo prevroče za zimske radosti. Ampak je bilo vseeno zelo dobro, ker je bilo tam veliko punc. Smučali smo na različnih progah. Vrste pri žičnicah so bile še kar dolge. S sedežnic se je videl lep razgled. Kasneje pa smo se osredotočili samo na tiste, kjer je bilo manj ljudi ampak tudi nekaj punc. Srečali smo tudi drugo skupino (ki se je po kopaoniku zgolj sprehajala s katero smo tudi poklepetali in pokomentirali vse kar se tiče punc. V smučanju smo zelo uživali. Nato smo počakali naš avtobus in se z njim odpeljali nazaj v hotel. Kjer smo imeli zelo pricakovano kosilo. Saj smo bili zelo lačni.
Matjaž
Četrti dan se je začel. Jutranja telovadba se je začela 7:30. Nekaj nas je iz postelje vstalo šele eno minuto pred začetkom, zato smo morali zelo pohiteti. Malce sem se ustrašil ker bi škodil svoji ekipi, če bi zamudil. Zajtrk smo imeli ob različnih časih, glede na to ali smučamo ali ne. Smučarjem smo se pridružili še ostali Slovenci. Jaz sem bil v skupini, ki si je ogledala turistični center na Kopaoniku. Tako sem se odločil, ker sem prejšnji dan imel bolečine v kolenu, seveda pa nisem želel tvegati poškodbe. Učiteljica nam je razkazala center, nato pa smo se lahko razgledali še sami. Kupil sem si spominek, kozarec. Med kosilom, ki smo ga imeli v hotelu smo se zelo zabavali, saj je imel Darko nekaj zelo duhovitih izjav, pa se Šišija (učenec iz Livade) smo zafrknili tako, da pokrovčka Soli nismo privili. Vsi vemo kaj je sledilo, tisti ki pa ne, vprašajte svojega soseda. Ob 4ih smo imeli športno aktivnost, nogomet z veliko žogo. Pravzaprav je bilo kar zabavno, a sodniki so bili občutno na strani deklet. Ker sem večino časa stal v golu in se zabaval z ostalimi fanti, ne vem kdo je zmagal. Pred večerjo smo si ogledali film Jaz baraba 2, a smo ga predčasno prekinili zaradi lakote. Za večerno zabavo smo morali pripraviti točko. Prva pesem, ki smo jo zapeli je bila Dodji na morski greben. Za drugo, Thunderstruck, skupine AC/DC, pa smo si izbrali vsak svojega člana skupine in ga posnemali. Jaz sem bil pevec Brian Johnson. Če voditelj mojega imena ne bi zamenjal za David, bi brez dvoma požel največji aplavz. Nato je sledila še ena čarovniska točka. Lahko smo odplesali še na nekaj pesmi, potem pa smo morali spat.
Domen
V ponedeljek smo se po zajtrku z avtobusom odpeljali na smučišče Kopaonik. Bili smo polni navdušenja. Vreme je bilo sončno in morda kar malo prevroče za zimske radosti. Ampak je bilo vseeno zelo dobro, ker je bilo tam veliko punc. Smučali smo na različnih progah. Vrste pri žičnicah so bile še kar dolge. S sedežnic se je videl lep razgled. Kasneje pa smo se osredotočili samo na tiste, kjer je bilo manj ljudi ampak tudi nekaj punc. Srečali smo tudi drugo skupino (ki se je po kopaoniku zgolj sprehajala s katero smo tudi poklepetali in pokomentirali vse kar se tiče punc. V smučanju smo zelo uživali. Nato smo počakali naš avtobus in se z njim odpeljali nazaj v hotel. Kjer smo imeli zelo pricakovano kosilo. Saj smo bili zelo lačni.
Matjaž
ponedeljek, 22. februar 2016
2. DAN, SOBOTA, 20.2.2016
Zajtrk smo imeli zgodaj, ob 6.45. Po zajtrku smo zapustili hostel in se z dvonadstropnim avtobusom odpeljali na Kopaonik. Vožnja je bila utrujajoča, na poti jih je veliko utonilo v spanec. Od Beograda do Kopaonika smo se vozili malo več kot 5 ur. Med potjo smo se ustavili na počivališču ob avtocesti, kjer smo malicali, družbo pa so nam delali neki kužki. Na cilj- Hotel Junior smo prispeli ob 12.40. Pričakal nas je sneg! Na recepciji smo dobili kartice naših sob. Ko smo razpakirali, smo v restavraciji hotela imeli dobro kosilo. Potem je sledil zelo dolg in dolgoooočaseen odmor. Pred in po večerji smo imeli sestanek udeležencev festivala iz OŠ Livada, OŠ Brezovica in OŠ Preserje. Razdelili smo se v tri mešane skupine po deset za prihodnje aktivnosti. Sledil je disko. Veliko smo plesali in uživali. Predvajali so tudi Golico. Ob pol polnoči smo bili vsak v svoji sobi in počasi zaspali.
Klara
Zajtrk smo imeli zgodaj, ob 6.45. Po zajtrku smo zapustili hostel in se z dvonadstropnim avtobusom odpeljali na Kopaonik. Vožnja je bila utrujajoča, na poti jih je veliko utonilo v spanec. Od Beograda do Kopaonika smo se vozili malo več kot 5 ur. Med potjo smo se ustavili na počivališču ob avtocesti, kjer smo malicali, družbo pa so nam delali neki kužki. Na cilj- Hotel Junior smo prispeli ob 12.40. Pričakal nas je sneg! Na recepciji smo dobili kartice naših sob. Ko smo razpakirali, smo v restavraciji hotela imeli dobro kosilo. Potem je sledil zelo dolg in dolgoooočaseen odmor. Pred in po večerji smo imeli sestanek udeležencev festivala iz OŠ Livada, OŠ Brezovica in OŠ Preserje. Razdelili smo se v tri mešane skupine po deset za prihodnje aktivnosti. Sledil je disko. Veliko smo plesali in uživali. Predvajali so tudi Golico. Ob pol polnoči smo bili vsak v svoji sobi in počasi zaspali.
Klara
1. DAN, PETEK,19.2016
MEDNARODNI ZIMSKI ŠPORTNI FESTIVAL KOPAONIK 2016
V petek, 19.2. smo se učenci Klara Levec, David Šuštaršič, Domen Šip, Matjaž Zajec in Pia Gabrovšek zbrali pred železniško postajo ob 7.55 uri in se sestali še z dvema drugima šolama, ki sta tudi šli z nami. Pet jih je prišlo z Brezovice, dvajset pa z Livade. Šli smo na vlak, ki je odpeljal ob 8.25 uri. Sledila je deveturna vožnja. Ko smo prispeli v Beograd, smo šli do hotela Villa forever in kmalu šli na večerjo v bližnjo restavracijo. Sledil je kratek sprehod po mestu in tudi čas za nakup spominkov. Ko smo prišli nazaj v hotel, smo se odpravili spat.
Pia
Naročite se na:
Objave (Atom)